Miroslav Predojević: TAKŠNO ŽIVLJENJE

2017-04-25 19:00

Miroslav Predojević

TAKŠNO ŽIVLJENJE

Razstava fotografij

Gre, pa se ustavi, pa ne gre, stoji, noče iti, začne iti, krene, pa gre, a se ustavi, saj bo šlo, mora iti, ker ne more stati, če krene, ker ne more kreniti, če stoji, gre, ne gre, začne iti, pa zastane. Takšno življenje.

Branko V. Radičević

 

TRENUTKI VEČNEGA

- O fotografijah Miroslava Predojevića

Fotografija za trenutek ustavi življenje. Da bi ga obnovila.

 

Ona ga okamni, zamrzne, izpostavi našim pogledom, da bi lahko analizirali ožilje zaustavljenega življenjskega trenutka. Kar je najvažnejše, fotografija nam nudi privlačen, varljiv, pomanjkljiv občutek, da bo ta sekunda življenja kmalu odmrznila, da mu bo ona, fotografija, ponovno vdahnila gibanje in živahnost, mu vrnila trajanje, ga obnovila.

 

Vsi umetniški vložki v material in objekt ustvarjalnega opazovanja se odlikujejo predvsem v tej, pravzaprav alkimistični značilnosti – oživetju. Vrnitvi v življenje. Šele takrat zagledamo življenje nekoga (ali pa svoje!) v okamnelem trenutku, ki ga je zaprla fotografija, boleče se zavedamo besedila in povezanosti, načrta izraznosti in načrta vsebine dela. V tem delčku opazovane sekunde lahko – mogoče bolj natančno in bolj neposredno glede na mnoge druge umetniške umetelnosti – prepoznamo harmonijo in zagledamo estetski trenutek, v katerem sta oblika in bistvo eno in isto, v katerem je ustvarjalna gesta poistovetena s končno umetnino... v katerem je Svet eno. Še ni dolgo tega, ko je filmski ustvarjalec Jean-Pierre Melville poudaril, da so vsi dokumentarni filmi pravzaprav igrani, v isti meri, kot so vsi igrani filmi pravzaprav dokumentarni! Želel je povedati, da je veliko vprašanje, kdaj umetnost prikazuje življenje in kdaj življenje prikazuje umetnost, kdo koga tukaj posnema? Tako je dokumentarna fotografija, v kolikor doseže najvišje zahteve estetike, pravzaprav gledališka igra, v kateri se nam prikazuje vsa zapletenost življenja. Stilizirana, oblikovana, utilitarna ali uporabna fotografija, če nadaljujemo s to vzporednico, na ta način postan dokument neke dobe, hotenja, mode, kultnih okoliščin svoje dobe, potrebe, da se nekaj predstavi ali proda. Dokumentarna fotografija, po drugi strani, »postane« življenje samo. Ali bolje, prerašča v njega. Pa če se to prefinjenemu ušesu zdi še tako robato, ona ne ostaja, ampak postaja življenje. In to iz samega življenja. V tem je opazen njen prenoviteljski, obdobni, obredni značaj. Saj vsak obred v bistvu predstavlja obnovo življenja in vsaka umetniška stvaritev je neka vrsta obreda.

Na fotografijah, ki jih javno predstavlja, Miroslav Predojević odkriva gledalcu življenje samo, a tudi temu Življenju odkriva obnovitveno vlogo umetnosti. Ustvarjalec je Demiurg, on je stvaritelj sveta (vsega), on jemlje dele življenja, ponovno združuje njih red in jih sestavlja v bolj smiselno sled.  On, ki je bližje smislu in s tem pravemu življenju. Tistemu življenju, ki ima prvobitno moč za razliko od vsakdanjega, zmedenega minevanja, ki mu pravimo življenje. Gledano skozi oči fotografa je vsakdanje življenje prej vse drugo, kot vsakdanje življenje. Postane posebno, fenomenalno, briljantno, razburljivo. Tu ni več prostora za ločevanje med »lepim« in »grdim«.

Na Predojevićevih fotografijah vse postane »kot je«, a življenjske situacije, za katere smo mislili, da jih poznamo in da jih lahko tudi sami uvidevamo v prostoru okrog sebe, se nam naenkrat pojavljajo v polnem pomenu.

Miomir Petrović, pisatelj, pripovednik in dramaturg

 

Seznam razstavljenih fotografij:

 

1.         Bojeviti mulci, vas Sakule, 2007.

2.         Pred hišo, vas Dubovac, 2009.

3.         Priprava na praznovanje, vas Brezovac, 2005.

4.         Pri Gvozdenu, vas Brezovac, 2012.

5.         Družina bistrih potokov, planina Rudinik, 2008.

6.         Na klobasarijadi, Turija, 2009.

7.         Srečanje motoristov, Paraćin, 2008.

8.         Novoletni sejem, Beograd, 2006.

9.         Šumadija na konju, vas Progoreoci, 2009.

10.       Fijakarijada, Crepaja, 2008.

11.       Zbor u Guči, 2005.

12.       Pari, vas Sakule, 2007.

13.       Osvežitev, Guča, 2010.

14.       Izvlek lesa, planina Zlatar, 2009.

15.       V tiskarni, Leskovac, 2011.

16.       Prodajalec rib, Zemun, 2012.

17.       Carstvo paprike, vas Donja Lokošnica, 2009.

18.       Sekula z ženo, vas Brezovac, 2011.

19.       Še malo…, Turija, 2009.

20.       Dremež, Guča, 2010.

21.       Premor, Novi Beograd, 2011.

22.       Titov častilec, Beograd, 2015.

23.       Ulica odprtega srca, Beograd, 2007.

24.       Miomir in Mića, vas Garaši, 2014.

25.       Pred hišo, vas Gornja Studena, 2009.

26.       Poštar Laza, vas Teljato, 2010.

27.       S pranja, vas Donja Studena, 2009.

28.       Samota, vas Gostuša, 2010.

29.       Gerantološki center, Ruma, 2015.

30.       Sorodniki, Beograd, 2005.

31.       Odhod, Durmitor, 2008.   

 

Miroslav Predojević

Rojen v Čačku  leta 1955.

 

Diplomiral na agrarno ekonomski smeri  Kmetijske fakultete v Beogradu 1973/1978.

Od leta 2013 ima status svobodnega umetnika.

Od leta 1980 je sodeloval na več sto skupinskih fotografskih in likovnih razstavah doma in v tujini, na katerih je za svoja dela dobil večje število nagrad, pohval in drugih priznanj.

Doslej je priredil 25 samostojnih razstav: Salon fotografije (1985), Likovna galerija KCB (1996), Etnografski muzej (2002), Galerija Singidunum (2006, 2012), Galerija Progres (2015) - Beograd, Umetniška galerija "Nadežda Petrović" (1997) - Čačak, Mali likovni salon - Кragujevac (2000), Kulturni center Leskovac (2012), Mestni muzej Sombor (2012), Art galerija - Kumanovo (2014), i Galerija FK Novi Sad - Novi Sad (2015).

Njegova dela se nahajajo v zasebnih in muzejskih zbirkah v domovini in tujini.

Uredil je knjigo Lepi gozdovi Srbije 2008. za Ministrstvo kmetijstva, gozdarstva in vodnega gospodarstva Republike Srbije.

Avtorske fotografske monografije: Okrznuta istina (Oplazena resnica) (Helicon Publishing, 2009) in Takav život (Takšno življenje) (samozaložba, 2016).

Je avtor razstav in knjig-katalogov: Biseri srpske fotografije (Biseri srbske fotografije) 2010. za Fotografsko zvezo Srbije in Fotografi & modeli 2012. za KFFA "Ponjavica" B. Brestovac (Helicon Publishing).

Je mojster fotografije Fotografske zveze Jugoslavije od leta 2000 in član Sekcije umetniške fotografije Združenja likovnih umetnikov uporabnih umetnosti in oblikovalcev Srbije (ULUPUDS) od leta 2003.

Živi in dela v Beogradu.

Kontakt: miroslav.predojevic@gmail.com