MINIMNALIZEM

Na letošnji klubski razstavi sodeluje 34 avtorjev Fotokluba Maribor. Skupna točka razstavljenih fotografij je minimalizem, ki se v fotografiji pojavi šele v 90. letih prejšnjega stoletja. Člani Fotokluba Maribor so ga poskušali doseči na različne načine, nekateri z odvzetjem barve, drugi z motiviko. Ponavljajoči se elementi brazd na njivi Janje Cizelj predstavljajo primer pokrajine; zaporedje opazimo tudi na motiviki arhitekture, konstrukciji mostu, ki ga je mistično v objektiv zajel Bojan Hajdu. Poleg ponavljanja vzorcev se minimalizem kaže tudi z izpostavljenim elementom, kar s figuro prikaže tudi Jože Marinič. Tako le majhen delček poda celotno zgodbo oziroma vtis fotografa. Kljub svoji monotonosti manjši detajli dodajo celotni fotografiji višji pomen, kar prikazuje nagrajena fotografija Zdenka Frangeža. Kompozicijo je gradil s temeljnimi elementi minimalizma, kot so geometrijski liki, igra svetlobe, kontrast med nežnostjo ženskega telesa ter nasičenostjo bele in črne barve. Četudi je predstavljeno golo telo, je avtor razbil klasično pojmovanje akta. 

Člani Fotokluba Maribor so imeli pod širokim pojmom minimalizma različne predstave, kar je razvidno v heterogenosti razstave, ki pa nikakor ne vpliva na kvaliteto, temveč prikaže širok pojem z več zornih kotov. 

Začetki minimalizma segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Sprva so bila to poenostavljena, stroga kiparska dela, ki so nastajala pod vplivom abstraktnega ekspresionizma. Umetniška dela predstavljajo upor proti ameriški obsedenosti s tradicionalno evropsko tradicijo in so pogosto sestavljena iz mnogih ponavljajočih se, enotnih elementov iz industrijskih materialov. Vsak element umetnine je lahko predstavljen tudi samostojno in je ob enem še vedno celota, saj je konstrukcija umetniškega dela množenje osnovne enote. Minimalisti menijo, da osnovne forme, kot so kvadrat, pravokotnik ali krog pri gledalcu vzbudijo določene emocije in njihova dela pogosto s svojo asketskostjo še močneje vključijo obiskovalca razstave.  

V Sloveniji so se poskusi minimalizma začeli pojavljati skoraj sočasno. Njihov izraz so prav tako predstavljala poenostavljene geometrijske oblike, ki so na našem območju predstavljale simbol načrtne, optimistične prenove, kar se sklada z razvojem socializma in z družbeno klimo v Jugoslaviji. S pojavom minimalizma lahko povežemo tudi dve umetniški skupini Neokonstruktiviste (aktivno delovanje: 1968–1972) in OHO (aktivno delovanje: 1966–1971).