novaF2

Na letošnji razstavi Nova F se predstavlja pet avtorjev mlajše generacije s štirimi fotografskimi projekti. Njihova skupna točka je motivika, ki se navezuje na prostor v različnih pomenih besede: od zunanjega, notranjega, javnega, intimnega, urbanega, ruralnega do neokrnjene narave. Avtorji se poslužujejo digitalne in analogne fotografije ter knjige umetnika, v posameznih primerih tudi eksperimentiranja, da dosežejo želeni učinek. Kljub raznolikim avtorskim pristopom se med deli vzpostavlja povezava, in sicer prehajamo od osebnega raziskovanja zunanjega prostora, zajetega v razponu od neokrnjene narave do človekovih posegov, preko ožjih izsekov iz javnih urbanih površin na eni strani in nabora najrazličnejših naravnih ali s človeško prisotnostjo zaznamovanih prostorov na drugi strani, do izrazito intimne obravnave eksteriera, ki ga mestoma naseljuje lirično interpretiran dekliški lik. Delo mladih fotografov kaže različne stopnje razvoja ustvarjalnega potenciala, od iskanj v polju avtorskega izraza do formalno in vsebinsko izdelanih rešitev, ki pričajo o ustvarjalni moči.

Natančno odmerjen ritem, občudovanja vredna doslednost in temeljitost v ustvarjalnem procesu ter osredotočenost na zastavljeni cilj zaznamujejo fotografski projekt 47 kilometrov slovenske obale Nine Sotelšek in Erika Mavriča. Konceptualno zastavljeno delo predstavlja podvig, vreden pionirjev raziskovalcev neodkritih ozemelj: avtorja sta v več etapah od marca 2016 do maja 2017 prehodila celoten slovenski obalni pas in na vsakih deset korakov naredila posnetek. Izmed več kot osem tisoč nastalih fotografij je razstavljen izbor, katerega rdeča nit je kadriranje, ki zajema stik kopnega z morjem. Ponavljajoči se ritem zahteva od gledalca potrpežljivo oko, ki s posnetka na posnetek, tako kot avtorja korak za korakom, potuje po odročnih, neatraktivnih, težko prehodnih delih obale, predelih, zaraslih s travo in pravcatimi mangrovami, območjih, degradiranih s smetmi in umazanijo, vse do neokrnjene narave, urejenih plaž, cest in pristanišč ter obljudenih predelov. Antropometrično zastavljen ritem, ki ga narekuje človeško telo oz. korak, ustvarja razmerja in ritme, skladne s človekom, ki so mu zato blizu. Repetitivnost, ki je bila tudi del ustvarjalnega procesa, je primerljiva s ponavljanjem mantre, pokrajini prida status prostora osredotočenosti in umirjenosti. Ovekovečena pot nosi v sebi pečat kontemplativnega občutja, ki je prevevalo avtorja, ko sta budnega očesa in duha stopala po ozkem pasu stika zemlje z vodo in se v tem prvinskem dotiku prepustila intimnemu nagovoru prostora.

Interpretacija naravnega in urbanega prostora na fotografijah Ane Zibelnik, ki so predstavljene v fotoknjigi Arrivals, departed, je zasnovana na vzpostavljanju formalnih in vsebinskih kontrastov (nanje opozarja že naslov), kar ustvarja dinamičnost: barvnim posnetkom kontrastirajo črno-beli, vertikalnemu formatu barvne fotografije horizontalni črno-bele, ozki izseki se izmenjujejo s širše zajetimi pogledi, izostreni posnetki s hoteno zrnatostjo; v vsebini pa k dvopolnosti prispevajo motivi, vzeti iz vsakdanjega okolja, ki jim običajno ne posvečamo pozornosti, in tisti, ki nosijo pečat nečesa, kar se dviga nad banalnost vsakdana. Slednje je nakazano tudi v razdelitvi fotografske serije v štiri tematske sklope »Meja«, »Gora«, »Nebo« in »Morje«, ki tematizirajo determinante prostora, prisotne malodane od začetka izoblikovanja nam znanega sveta in v katerih odzvanja arhetipskost. Le-to avtorica kontekstualizira na eni strani z motivi iz narave, ki kažejo moč v neodvisnosti, nedotakljivosti in nezmotljivem redu sozvočja naravnih elementov, na drugi pa z motivi iz prostora, ki ga je oblikoval človek, čigar prisotnost je nakazana zgolj diskretno ali posredno. Osebno občutenje prostora, ki je vodilo avtorico pri ustvarjanju, je zaokrožila z odločitvijo, da dela predstavi v fotoknjigi, mediju, ki omogoča intimni vpogled in doživetje tudi gledalcu.

Iskanje kontrastov v intimno občutenem urbanem prostoru je tudi vodilna tema fotografske serije Daydreaming Jake Terška, ki je nastala 2016 v Moskvi. V črno-belih digitalnih fotografijah je naglašen zlasti kontrast svetlobe in sence, avtorja pritegne likovni učinek temine. Slednjo privede do skrajne stopnje na tistih delih, na katerih jo obravnava izrazito ploskovito kot veliko črno ploskev pravilnih ravnih linij, ki se odpira ozkemu pasu svetlobe s pogledom na geometrično zasnovo stolpnic in monumentalnih stavb, kar celoti daje prizvok konstruktivističnega pojmovanja urbanega prostora. Tudi sicer v kompozicijah prevladuje geometrični red, ki se kaže v perspektivičnih diagonalah ali stereometriji stavb, na posameznih detajlih pa pride do izraza njihova konstrukcija, najsi gre za stavbe, električno napeljavo ali ogrodje dežnika. Teršek vsebinsko črpa iz realnosti in izseke iz realnega sveta preobraža v formalno izčiščene interpretacije, v katerih poudari predvsem likovni značaj. Odsotnost figur in dogajanja, ki stopnjuje vtis statičnosti in poudarja likovnost izbranih motivov, fotografije oddalji od značilne ulične fotografije in prispeva k širšemu krogu interpretacij. Prevladujoči mali format razstavljenih fotografij, ki od gledalca zahteva pogled od blizu, naglaša intimno recepcijo, kar se povezuje s fotoknjigo Ane Zibelnik.

Sklepni del razstave predstavlja fotografska serija Shall we stay outside? / A bi ostala zunaj? Amadeusa Birce, ki v formi in vsebini nadaljuje razstavni tok, tj. z malim formatom fotografij in intimnostjo izbrane tematike. Serija izstopa po tehniki, saj je avtor izbral analogno fotografijo, posneto s pretečenim barvnim fotografskim filmom. Rezultat takšnega eksperimentiranja prinaša zastrt pogled na izbrane motive, kot da bi na svet gledali skozi zamolklo opno, ki skupaj z neizostrenostjo ustvarja distanco do posnetega. Dela preveva otožen podton, vsebina je izrazito lirično naglašena. Subtilnost v pristopu pri obravnavi gozdne pokrajine prihaja še toliko bolj do izraza v povezavi s fokusiranjem pogleda in izseki iz neokrnjene narave. Ta deluje kot odsev človekove notranjosti, v njej je zajet razpon od mehkobe in pridiha elegičnosti do občutka teže, ki vleče vase in ustvarja napetost. Za razliko od ostalih avtorjev je v Bircovi seriji tudi figuri odmerjenega več mesta. Dekle je podano diskretno, vselej v detajliranih izrezih, kar ji daje vtis enigmatičnosti, celo sanjskega privida, ki se izmika našemu pogledu. Deluje kot čistosti zapisano bitje, ki sodi v drugačen, morda bajeslovni svet. Svet na Bircovih fotografijah se zdi vzporeden naši realnosti in v svoji drugačnosti ponuja izhod. Razstava tako sklene vsebinski lok, ki se pne od osebne izkušnje realnega naravnega prostora vse do njegove prepesnitve v notranje zazrti viziji.

mag. Andreja Rakovec

Amadeus Birca (1994, Judenburg, Avstrija) se je po zaključku Srednje šole za oblikovanje v Mariboru leta 2013 vpisal na študij likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. S fotografijo se ukvarja od leta 2011, od leta 2014 se posveča izključno analogni fotografiji. Njegovo delo na področju fotografije obsega tudi izdelavo fotoknjig. Posveča se še slikarstvu, filmu in intermedijskim instalacijam.

Skupinske razstave: 2014: Maribor, Galerija Media Nox, »Want a job?« [razstava del študentov Oddelka za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru]; 2015: Maribor, Galerija Media Nox, XV [razstava del študentov Oddelka za likovno umetnost Pef UM]; 2016: Ljubljana, Center in galerija P74, B-52. To bomo preživeli; Maribor, GT22, Mednarodni festival računalniške umetnosti, B-52. To bomo preživeli; 2016: Maribor, Galerija Media Nox, Premene [razstava del študentov Oddelka za likovno umetnost Pef UM]; 2017: Maribor, Galerija Media Nox, Seznami [razstava del študentov Oddelka za likovno umetnost Pef UM]

Kontakt: amadeusbirca@gmail.com, 040 254 703

Erik Mavrič (1979, Koper) je leta 2004 zaključil študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in na isti instituciji leta 2008 zaključil še magistrski študij slikarstva. Leta 2002 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, leta 2012 pa posebno priznanje strokovne žirije na 16. slovenski kiparski razstavi. Razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini.

Samostojne razstave (izbor): 2012: Ljubljana, Projektna soba SCCA, Ideje brez forme; 2014: Krško, Galerija Krško, Kdor besede špara, kruha strada ...; 2016: Pivka, Hiša kulture, Connect the dots to make sense

Skupinske razstave (izbor): 2008: Celje, Galerija sodobne umetnosti, Premiera 17; 2009: Kuopio (Finska), različne lokacije po mestu, ANTI – Contemporary Art Festival; 2012: Ljubljana, Mestna hiša, 16. slovenska kiparska razstava; 2013: Nova Gorica, Mestna galerija Nova Gorica, To so čačke; 2015: Celje, Galerija sodobne umetnosti, 3. trienale mladih umetnikov – Premiera 2015. Čas razpoloženja, identiteta; 2016: Pivka, Hiša kulture, Vojna in mi(r) (prenos 2017: Ljubljana, Kapsula); 2017: Ljubljana, Galerija Alkatraz, Kaj je tvoje, nič ni tvoje!

Kontakt: erikmavric@gmail.com, 040 200 356

Nina Sotelšek (1982, Brežice) je leta 2001 zaključila šolanje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, smer fotografija v Ljubljani, leta 2010 pa je diplomirala na Oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se s fotografijo, izdelavo avtorskih fotoknjig in vodi delavnice analogne fotografije. Svoja dela razstavlja na samostojnih in skupinskih razstavah.

Samostojne razstave (izbor): 2005: Ljubljana, Filozofska fakulteta, Hic et nunc; Krško, Klub Zvezda, Sicilija, otok štirih elementov; 2014: Krško, Mencingerjeva hiša, Kje je Rupert?

Skupinske razstave: 2001: Ljubljana, Mestni muzej, Opazovanja Ljubljane, Art & foto; 2002: Ljubljana, Galerija Dijaški dom Ivana Cankarja, Osvetljeni trenutki izpod rdečih luči; 2011: Koper, Središče Rotunda, Čas (Festival Anabdi); 2017: Maribor, UGM Studio (Umetnostna galerija Maribor), Iz okvirja. Razstava fotografov in fotografinj pod vodstvom Klavdija Slubana

Kontakt: sotelskova@gmail.com, 040 812 215

Jaka Teršek (1997, Trbovlje) se je po maturi na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije v Celju, smer medijski tehnik leta 2016 vpisal na študij vizualnih komunikacij, smer fotografija na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2011 je na 5. vseslovenskem fotografskem natečaju za mlade v organizaciji fotografskega društva SVIT iz Celja prejel zlato medaljo za fotografijo Pravica?. Posveča se različnim fotografskim žanrom, še posebej pa ga nagovarja avtorska fotografija. Od leta 2015 je član fotografske skupine Fotosfera, s katero se predstavlja na razstavah.

Skupinske razstave: 2011: Celje, Osnovna šola Lava, Bistvo očem skrito, srcu odkrito. 5. vseslovenska osnovnošolska fotografska razstava; 2016: Kranj, Stolp Škrlovec (Layerjeva hiša), Fotosfera. Razglednice iz Slovenije; 2017: Maribor, UGM Studio (Umetnostna galerija Maribor), Iz okvirja. Razstava fotografov in fotografinj pod vodstvom Klavdija Slubana

Kontakt: jaka.tersek@gmail.com, 040 471 182, www.jakatersek.com

Ana Zibelnik (1995, Ljubljana) se je po maturi na gimnaziji Vič leta 2014 vpisala na študij vizualnih komunikacij, smer grafično oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 2012 je prejela prvo nagrado na Instagramovem fotografskem natečaju Ujemi svoj navdih v organizaciji Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, leta 2016 pa nagrado za najboljši študentski esej na temo tipografije. Ukvarja se z oblikovanjem in fotografijo. Je ena od udeleženk fotografskega projekta Če bi Slovenija bila, ki ga vodi Klavdij Sluban.

Skupinske razstave (izbor): 2012: Maribor, projekcija na Trgu Leona Štuklja, Ujemi svoj navdih; 2016: Ljubljana, Galerija Ekonomske fakultete, Oikonomia [razstava fotografij študentov ALUO]; 2017: Maribor, UGM Studio (Umetnostna galerija Maribor), Iz okvirja. Razstava fotografov in fotografinj pod vodstvom Klavdija Slubana

Kontakt: anazibelnik@gmail.com, 040 805 115